Višja sila

Okoliščina, da se je toženec moral odseliti iz Slovenije zaradi osamosvojitvene vojne, ne predstavlja višje sile in ne vpliva na obveznost vračila kredita skupaj z vsemi obrestmi.

(okrajno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je tožencu naložilo plačilo določenega denarnega zneska in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od leta 1993 dalje do plačila. Sodišče je namreč ugotovilo, da je toženec sklenil kreditno pogodbo ter da je kredit nehal plačevati, ko se je zaradi osamosvojitvene vojne odselil iz Slovenije, pri čemer je sodišče ocenilo, da to ni pravno pomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje prevzetih obveznosti po kreditni pogodbi.

Toženec je v pritožbi navajal, da mu je sodišče v nasprotju z materialnim pravom naložilo tudi plačilo obresti od leta 1993 dalje do plačila, kar sedaj za nekajkrat presega začetni dolg, pri čemer naj bi mu ravno država onemogočila pravočasno vračilo, saj mu skoraj tri leta plačilni nalog sploh ni mogel biti vročen v bivši Jugoslaviji. Toženec je bil namreč pripadnik bivše JLA in je bil prisiljen v času osamosvojitvene vojne oziroma kmalu po njej zapustiti Slovenijo tako, da mu je bila odvzeta možnost za življenje in delo v Sloveniji. Plačilni promet med Slovenijo ter Srbijo in Črno Goro še danes ne funkcionira, zato toženec, ker se fizično sploh ni mogel vrniti v Slovenijo, tudi ni mogel plačevati domnevnega dolga do tožeče stranke. Zaradi tega, ker naj bi bil onemogočen pri izpolnitvi svoje obveznosti in posledično zamuda ni nastala po njegovi krivdi, toženec uveljavlja razlog višje sile ter predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti.

Okoliščina, da se je vsled osamosvojitvene vojne toženec odselil iz Slovenije in nehal vračati kredit, ni pravno pomembna in ne more vplivati na njegove obveznosti iz kreditne pogodbe. Toženec se je neutemeljeno skliceval na višjo silo, saj v konkretnem primeru nikakor niso podani vzroki, ki bi bili izven toženčevega nadzora in bi mu preprečevali pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti, prav tako pa ne gre za obstoj kakršnihkoli okoliščin, katerih učinkov toženec ni mogel pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti. Tožena stranka ni z ničemer izkazala, da bi ga država Slovenija fizično izgnala iz njenega ozemlja ali kako drugače onemogočila plačilo dolga. Samo dejstvo, da je toženec zapustil ozemlje Slovenije, ker je bil pripadnik JLA in so bile finančne povezave relativno omejene, ne zadošča za ugotovitev, da toženec svojega dolga, kljub volji, da bi to storil, ni mogel plačati. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega ocenilo, da pri tožencu ni bila podana višja sila, zato je pritožba toženca v celoti neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče skladno z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. (ic)