Zastaranje zamudnih obresti od judikatne terjatve

Obrestna terjatev, ki izvira iz pravnomočnega izvršilnega naslova, zastara v enakem roku kakor glavna terjatev, to je v desetih letih.

(okrajno sodišče) Upnik je vložil izvršbo na podlagi izvršilnega naslova iz leta 2004 in zahteval plačilo glavnice ter vseh zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti dalje do plačila. Sodišče je izvršbo, kot predlagano, v celoti dovolilo.

Dolžnik je vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in zatrjeval, da Obligacijski zakonik (OZ) v 356. členu določa, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega pristojnega organa zastarajo v roku desetih let, vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takih odločb pa zastarajo v roku, ki je določen za zastaranje začasnih terjatev. Po določbi 347. čl. OZ pa občasne terjatve zastarajo v treh letih od nastanka, ne glede na to ali glavna terjatev še obstaja. Deset letni zastaralni rok za občasne terjatve, bi tako lahko prišel v poštev le v primeru, ko bi občasne terjatve zapadle v plačilo že pred izdajo sodne odločbe, v kolikor pa zamudne obresti zapadejo v plačilo po pravnomočnosti sodne odločbe, zanje velja le tri letni zastaralni rok. Občasne terjatve, ki izvirajo iz glavne terjatve, tako lahko zastarajo še pred glavno terjatvijo. Vse obresti, ki so zapadle v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, se tako smatrajo za zastarane in izvršba za take terjatve ni dopustna. Tako stališče je v vsebinsko podobnih primerih zavzelo tudi Vrhovno sodišče v zadevi opr. št. II Ips 49/2001 z dne 24.10.2001 in Višje sodišče v Ljubljani, opr. št. III Cp 1298/2004 z dne 08.09.2004, opr. št. III Cp 155/2004 z dne 21.04.2004 in III Cp 1735/99 z dne 10.11.1999. V vseh zgoraj navedenih zadevah je sodišče podalo argumentacijo, da stranske terjatve živijo samostojno, neodvisno od glavne terjatve in le v primeru, da zastara stranska terjatev zastarajo skupaj z njo. Vse terjatve ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo pa zastarajo v desetih letih, občasne terjatve, ki izvirajo iz takih odločb pa v roku, ki je določen za zastaranje začasne terjatve.

Sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen. Podlaga za izvršbo predstavlja pravnomočna sodna odločba. Upoštevaje določbo 35. člena OZ vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. Skladno z določbo 344. člena OZ pa, ko zastara glavna terjatev, če ne bi prenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve, izmed katerih so tudi terjatve za obresti. Torej v konkretnem primeru obrestna terjatev zastara v enakem roku kakor glavna, to je v desetih letih. Tako se ugovorne navedbe dolžnika v tem delu izkažejo za neutemeljene.