Poplačilo iz zastavljene nepremičnine
Čeprav je izvršilni naslov izdan na podlagi t.i. hipotekarne tožbe, lahko upnik za izterjavo prisojenih pravdnih in izvršilnih stroškov uporabi vsa izvršilna sredstva.
(okrajno sodišče) V izvršilni zadevi je sodišče na upnikov predlog in na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe s sklepom dovolilo izvršbo s prodajo dolžnikove zastavljene nepremičnine. Zaradi upnikove terjatve iz naslova pravdnih in izvršilnih stroškov pa je sodišče zoper dolžnika dovolilo izvršbo z rubežem in prenosom plače, z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev in prodajo motornih vozil.
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi podal ugovor in navajal, da mu sodba nalaga dolžnost priznati, da je upnik upravičen zahtevati plačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine, citirane v izreku sodbe, v posledici česar mora dolžnik tudi dopustiti poplačilo terjatve z izvršbo na to nepremičnino. Upnikov izvršilni naslov je izdan na podlagi t.i. hipotekarne tožbe, katere namen je pridobiti izvršilni naslov za poplačilo iz zastavljene nepremičnine. Izrek sodbe jasno kaže na kakšen način se mora poplačati terjatev upnika, zato dolžnik meni, da upnik v predlogu za izvršbo neutemeljeno postavlja podredne zahtevke, saj je v sodbi natančno določen edini možni način poplačila upnikove terjatve, ki ne dopušča drugih izvršilnih sredstev.
Upnik je v odgovoru na ugovor navedel, da je pravno tolmačenje dolžnika napačno, saj se le terjatev, ki je zavarovana z zastavljeno nepremičnino lahko poplača iz vrednosti te nepremičnine, ne pa tudi terjatev iz naslova pravdnih stroškov in stroškov izvršbe, saj to nista terjatvi zavarovani z zastavno pravico na nepremičnini. To pa pomeni, da lahko upnik za izterjavo prisojenih pravdnih stroškov in stroškov izvršilnega postopka predlaga izvršbo na ostalo dolžnikovo premoženje.
Po oceni sodišča dolžnik v svojem ugovoru ni navedel nobenega ugovornega razloga v smislu 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki bi preprečeval izvršbo. Tako se kot povsem neutemeljeno izkaže oporekanje dolžnika v smeri predlaganih izvršilnih sredstev. Samo dejstvo, da je po izvršilnem naslovu iz zastavljene nepremičnine, glede katere se vodi izvršba, upnik upravičen zahtevati le plačilo prisojenega zneska, še ne pomeni, da za poplačilo svojih terjatev iz naslova pravdnih in izvršilnih stroškov upnik ne more zoper dolžnika predlagati drugih izvršilnih sredstev. Nesporno je namreč, da je višina teh stroškov ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, ki je tudi podlaga izvršbi in da način poplačila teh stroškov v izvršilnem naslovu ni izrecno določen, v posledici česar je na upniku izbira na kakšen način želi doseči njihovo poplačilo oziroma s katerimi izvršilnimi sredstvi. Upnik je za poplačilo stroškov v izvršilnem predlogu predlagal izvršbo z drugimi izvršilnimi sredstvi in ne s prodajo nepremičnine, kar je njegova zakonska pravica, ki je dolžnik ne more omejevati. Zaradi navedenega je moralo sodišče dolžnikov ugovor zavrniti kot neutemeljen.