Zaznamba črne gradnje

Z vidika stvarnih pravic in pravnega prometa ima posamezni del stavbe lastnost nepremičnine, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih pa je praktično zunaj pravnega prometa.

(okrajno sodišče, višje sodišče) Vodja zemljiške knjige je na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja, s sklepom po uradni dolžnosti opravilo zaznambo prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in sicer pri osnovnem vložku večstanovanjske stavbe. Lastnik dela stavbe je zoper ta sklep podal ugovor, ki je bil s sklepom zavrnjen.

V pritožbi je nasprotna udeleženka navajala, da je iz odločbe gradbenega inšpektorja razvidno, da se zaznamba nanaša na parcelo in ne na posamezna stanovanja. Ker je vzpostavljena etažna lastnina bi moralo sodišče, ki se v vsebino odločbe inšpektorata ne sme spuščati, vpis zaznambe v celoti zavrniti. Vsak posamezni etažni del je namreč samostojen predmet stvarnih pravic in predstavlja tudi samostojno funkcionalno enoto. Nasprotna udeleženka ni inšpekcijska zavezanka, zato je odločba ne sme prizadeti, ampak je zaznamba lahko omejena le na tiste dele stavbe, na katerih je prišlo do nelegalne gradnje.

Iz odločbe gradbenega inšpektorja, ki je bila podlaga izpodbijanemu vpisu, je razvidno, da je bila v nekaterih delih stavbe izvedena nelegalna gradnja. Ni sporno, da gre za stavbo v etažni lastnini. Resnična je tudi pritožbena navedba, da nasprotna udeleženka ni inšpekcijska zavezanka. Njej ni bila izrečena nobena prepoved z odločbo, na podlagi katere je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo po uradni dolžnosti pri osnovnem vložku, v katerem so vpisani skupni deli stavbe v solasti vseh etažnih lastnikov. Iz odločbe inšpektorata je razvidno, da se ta nanaša le na nekatere etažne dele stavbe, ki pa v izreku odločbe niso opredeljeni z istimi podatki, kot so vpisani v zemljiški knjigi. Nepremičnina, katere lastnica je nasprotna udeleženka, ni predmet inšpekcijske odločbe. Z vidika stvarnih pravic in pravnega prometa ima posamezni del stavbe lastnost nepremičnine, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih pa je praktično zunaj pravnega prometa. Zato so tudi vpisi v evidenčni list C osnovnega vložka maloštevilni, npr. parcele iz osnovnega vložka so lahko obremenjene s služnostjo, zaznamuje se na primer status kulturnega spomenika. Zaznamba, ki se nanaša na posamezni del, se vpisuje v evidenčni list C podvložka, v katerega je vpisan ta posamezni del, zato bi sodišče prve stopnje prav gotovo moralo navesti razloge, ki bi utemeljevali odločitev, da je v odločbi gradbenega inšpektorja podlaga za to, da se opravi zaznamba v osnovnem vložku. Obrazložitev, da se zaznamba prepovedi opravi pri objektu, ne pa pri lastniku, ni ustrezna, saj ne vsebuje odgovora na ključno vprašanje, ali je v odločbi inšpektorata podlaga za obremenitev solastniškega deleža nasprotne udeleženke na skupnih delih, vpisanih v osnovnem vložku. Ki sicer niti ni v samostojnem pravnem prometu. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje