Neposredna dejanja izvršbe

Izvršitelj je dolžan opravljati rubež ne glede na ugovore, da se kršijo katerekoli pravice drugih oseb na stvari in ni pristojen za presojo, ali je določena stvar dolžnikova ali ne.

(okrajno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je v celoti priznalo izvršiteljeve stroške za neuspešno opravljen rubež, ker naj dolžnik ne bi imel rubljivih predmetov, saj naj bi bilo vse premično premoženje na dolžnikovem naslovu last njegovega najemodajalca. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je izvršitelj upravičen presojati, ali bo rubež glede na dejanske okoliščine opravil ali ne in ni dolžan posebej podrobno navajati v zapisniku, kako je ugotovil, da dolžnik nima rubljivih predmetov.

Upnik je v pritožbi navajal, da določba 49. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) jasno določa, da mora izvršitelj opravljati neposredna izvršilna dejanja ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače, česar pa izvršitelj v konkretnem primeru ni storil, prav tako pa sodišče ni izdalo kakršnokoli odredbo, ki bi narekovala drugačno ravnanje. V zapisniku o opravljenih izvršilnih dejanjih je izvršitelj navedel, da rubež ni bil opravljen, ker ni bilo rubljivih predmetov, kot razlog pa je navedeno dejstvo, da naj bi bilo vse premično premoženje last najemodajalca. Kako je izvršitelj ugotovil, da ima dolžnik stanovanje sploh v najemu in kako je ugotovil, da so vse premičnine, ki se nahajajo v tem stanovanju, v lasti najemodajalca in ne dolžnika, upniku ni znano. Izvršitelj bi moral skladno s svojimi pooblastili opraviti rubež vseh premičnih stvari, ki so se nahajale v dolžnikovem stanovanju, morebitni tretji pa imajo skladno z določili ZIZ vse možnosti ustrezno zavarovati svoj pravni interes. Izvršitelj ni pristojen za presojo, ali je določena stvar dolžnikova ali ne in posledično ali je lahko predmet rubeža ali ne, temveč je dolžan zarubiti vse, kar ima dolžnik v posesti, upoštevaje le zakonske omejitve o tem, na katere premične stvari izvršba ni dopustna.

Upnik pravilno opozarja na določbo 49. člena ZIZ, enaka obveznost pa sledi tudi iz določil Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik). Tako mora izvršitelj po določilu 39. člena Pravilnika izvršilna dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja in na način s katerim se najhitreje, najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri tem mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ ne določi drugače. Vsebinsko enako določilo pa vsebuje tudi 56. člen Pravilnika, po katerem izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na stvari. Upnikov očitek je bil torej usmerjen v izvršiteljevo nepravilno opravljanje dela, stroškov takšnega dela pa upnik ni dolžan kriti. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, da se izvršitelju ne prizna nagrada za neuspešno opravljen rubež.