Zastaranje zamudnih obresti

Ker se je predlog za uvedbo postopka nanašal le na priznanje vseh pravic iz dela in je bil šele kasneje specificiran, se pri prisojanju zamudnih obresti upošteva triletni zastaralni rok.

(delovno sodišče) Tožeča stranka je v predlogu za uvedbo postopka leta 1992 zahtevala, da se ugotovi, da ji pri toženi stranki delovno razmerje ni prenehalo ter da se ji za ves čas, ko ni delala, prizna vse pravice iz dela. Šele v letu 2003 je tožeča stranka modificirala svoj zahtevek in sicer tako, da je svoj zahtevek specificirala v delu, ki se nanaša na plačilo neizplačanih plač in v delu, ki se nanaša na izplačilo regresa, pri čemer pa je zahtevala tudi izplačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih plač in regresov, ki bi jih morala tožena stranka plačati tožnici od dneva dospelosti do dneva plačila.

Tožena stranka je ne glede na vsebinsko utemeljenost tožbenega zahtevka ugovarjala zastaranje skladno z določili Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in sicer za vse zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo pred letom 2000 oziroma ki so starejše od treh let, upoštevaje datum specifikacije zahtevka oziroma spremembe tožbe.

Sodišče prve stopnje je tekom postopka ugotovilo, da je tožeča stranka s predlogom, s katerim je uvedla postopek pred delovnim sodiščem, zahtevala le ugotovitev, da ji ni prenehalo delovno razmerje, šele v letu 2003 pa je zahtevek modificirala tako, da je zahtevala še zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih plač, ki bi jih morala tožena stranka plačati tožeči stranki od dneva dospelosti do dneva plačila, čeprav zahtevka iz predloga, ki se je nanašal le na priznanje vseh pravic iz dela in po delu, ni specificirala oziroma ga ni opredelila po višini, niti ni zahtevala zakonske zamudne obresti od nespecificiranih zneskov. Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 372. člena ZOR (sedaj 347. člen Obligacijskega zakonika), ki se je v spornem obdobju uporabljal kot republiški predpis, zaradi poteka triletnega zastaralnega roka, ki velja za zastaranje občasnih terjatev, zavrnilo zahtevek v delu, ki se nanaša na terjatve iz naslova plačila zamudnih obresti, starejših od treh let od dneva specifikacije oziroma modifikacije zahtevka. Ker tožeča stranka svojega zahtevka ni že v začetku opredelila tako, da bi zahtevala zamudne obresti od nespecificiranih zneskov, je sodišče moralo zahtevek v tem delu zavrniti, obresti pa priznati le od leta 2000 dalje.