Pravno varstvo pred imisijami

Kuhanje je v stanovanjskem bloku pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb normalna stvar, ki jo mora vsak stanovalec pričakovati in tolerirati od drugih, kot tudi drugi od njega.

(okrajno sodišče) Tožeča stranka je v tožbi navajala, da je lastnica stanovanja, pod katerim se v stanovanjskem bloku nahaja stanovanje tožene stranke. Vse vonjave se iz kuhinje tožene stranke širijo v stanovanje tožeče stranke, saj ni ustrezno urejeno prezračevanje. Vonjave prav gotovo presegajo običajno mero, saj je smrad tako močan, da tožeča stranka ne more več odpirati oken svojega stanovanja. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da se toženi stranki naloži, da skladno s pravili gradbene stroke stori vse potrebno, da ne vznemirja lastninske pravice tožeče stranke tako, da prepreči širjenje vonjav iz njenega stanovanja v stanovanje tožeče stranke.

Varstvo pred imisijami urejajo določbe 73. člena do 75. člena SPZ. Tožeča stranka bi lahko dosegla varstvo pred vzmenirjanjem le, če bi dokazala trditev, da gre pri vplivih – vonjavah za vplive preko krajevno običajne mere. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da konkretne motnje niso take, da bi nudile podlago za pravno varstvo. Postavljeni izvedenec je ugotovil, da je obstoječe stanje s postavitvijo ventilatorja in prezračevalne cevi, speljane skozi zazidano okensko odprtino, povsem zadostna oblika prezračevanja. Delovanje takšnega prezračevanja je seveda odvisno tudi od aktivnosti stanovalcev, da vključijo napo, za popolno učinkovito delovanje je potrebno imeti zaprta še okna, čeprav sistem deluje že pri sami vključeni napi, saj ta poskrka pretežen del vonjav s štedilnika. Drugačna ureditev prezračevanja z izhodnim mestom na strehi bi pomenila prevelik poseg v skupne dele stavbe in nesorazmerno visoke stroške. V konkretnem primeru gre za večstanovanjski blok, v obeh stanovanjih pa sta tudi kuhinji. Pri kuhanju se nedvomno ne da izogniti posledično nastalim vonjem, prezračevalna sistem pa je preko ventilatorja speljana na drugo stran, kjer tožeče stranka nima sob. Kolikor pa vonjave prodirajo v kuhinjo tožeče stranke, pa to po logiki stvari ne more v negativnem odstopati od posledic kuhanja v stanovanju tožeče stranke in psoledično se enako koncentrirano širijo vonji pri kuhanju tožeče stranke in vseh ostalih sostanovalcev v stanovanjih nad njimi. Pri tako grajenem bloku, kjer tudi druga stanovanja nimajo ustrezno urejenega prezračevanja, nikakor ne gre pričakovati, da ne bo prav nobenih vonjav, ki bi se širile pri kuhanju. Kuhanje je v stanovanjskem bloku pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb normalna stvar, ki jo mora vsak stanovalec pričakovati in tolerirati od drugih, kot tudi drugi od njega. Sodišče ni ugotovilo, da bi tožena stranka kuhala neprenehoma oziroma glede trajanja oziroma časa kuhanja ali vonjev samih odstopali od splošno znanega povprečja. V stanovanjskem bloku se namreč nobeden stanovalec ne more v celoti izogniti vonjavam drugega soseda, zato lega same kuhinje niti ni odločilna. Sodišče sprejema stališče, da uporaba nape z ventilatorjem pri zaprtih oknih popolnoma prepreči širjenje vonjav v sobe zgoraj, ker pa napa posrka pretežni del vonjav s štedilnika, je tudi pri odprtih oknih sistem prezračevanja optimalen. Zato je sodišče ocenilo, da tožeča stranka ni dokazala škodljivih vplivov, ki bi presegali krajevno običajno mero.