Deljena odškodninska odgovornost

Žaljivke, ki jih je oškodovanec izrekel po telefonu, ne predstavljajo direktnega izzivanja, zato oškodovanec ne more biti soodgovoren za škodne posledice v kasnejšem pretepu.

(okrajno sodišče) Tožnik je zoper toženca vložil tožbo zaradi plačila odškodnine v zvezi s pretrpljenimi telesnimi in duševnimi bolečinami v pretepu. Toženec je bil v kazenskem postopku zaradi tega dogodka obsojen zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.

Toženec je v odgovoru na tožbo in tekom postopka zatrjeval, da kazenska odgovornost ni enaka odškodninski odgovornosti, saj naj bi h konfliktu prispeval tudi tožnik, kateremu je pripisati soodgovornost za nastalo mu škodo. Tožnik je namreč v telefonskem razgovoru s tožencem žalil njega in njegovo mater, ju psoval in se nedostojno obnašal, kar je toženca tako razburilo, da je odšel na dom tožnika, kjer se je vnel pretep, v katerem je bil tožnik potem poškodovan. Toženec je bil s strani tožnika izzvan, zato gre slednjemu pripisati vsaj polovično soodgovornost pri nastanku škodnih posledic.

Sodišče je ugotovilo, da gre za isti historični dogodek, ki ga je obravnavalo kazensko sodišče in kateri predstavlja tožbeno podlago v pravdi. Obsodilna sodba pa ne onemogoča ugovora tožene stranke, da je podana tudi soodgovornost oškodovanca. Skladno z določbo 171. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče je verjelo, da je ravnanje tožnika, ko je žaljivo govoril po telefonu, toženca močno razburilo, vendar pa opisano ravnanje, že zato, ker je bilo po telefonu, ni predstavljalo neposrednega oziroma direktnega izzivanja, na katerega se je toženec hipoma odzval. Toženec se je namreč moral za to, da bi do tožnika sploh prišel, peljati z avtomobilom vsaj deset minut, zato ni mogoče zatrjevati, da je bila reakcija toženca neposredno izzvana, saj nista bila v osebnem stiku, med telefonskim pogovorom in fizičnim obračunom pa je preteklo dovolj časa, da je bila vzročna zveza med morebitnim prispevkom tožnika in ravnanjem toženca že pretrgana. Glede odškodninske odgovornosti je sodišče zato zaključilo, da ni nobenega prispevka tožnika pri tem, da je do škodnega dogodka prišlo. (ic)