Branje zapisnikov o izpovedbah prič
Ker prebežniki izhajajo iz Makedonije, kot nestabilne države z veliko brezposelnostjo, je sodišče le prebralo njihove izpovedbe, brez da bi jih povabilo na glavno obravnavo.
(okrožno sodišče) Zagovornik obtoženega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po II.odstavku 311.čl. Kazenskega zakonika (KZ) je tekom glavne obravnave predlagal zaslišanje prič, ki so bile zaslišane v preiskavi in sicer je šlo za prebežnike, ki naj bi skušali s pomočjo obtoženega nezakonito vstopiti na ozemlje Republike Slovenije, ga prečkati in pot nadaljevati proti Italiji, vsi pa so bili državljani Makedonije. Obramba je zahtevala neposredno zaslišanje teh oseb, ki so s svojo izpovedjo v preiskavi bremenile obtoženega.
Poleg primerov, ki so posebej določeni v zakonu, se smejo skladno z določbo 340.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zapisniki o izpovedbah prič, soobtožencev ali že obsojenih udeležencev pri kaznivem dejanju ter zapisniki ali drugi zapisi o izvidu in mnenju izvedencev prebrati po odločbi senata samo v primeru, če so zaslišane osebe umrle, duševno zbolele ali jih ni mogoče najti ali če zaradi starosti, bolezni ali iz drugih tehtnih vzrokov ne morejo priti ali zelo težko pridejo k sodišču ali če prebivajo v tujini in na glavno obravnavo ne pridejo, kljub temu, da so bile nanjo pravilno povabljene. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog obrambe zavrnilo in kljub nestrinjanju strank na glavni obravnavi prebralo zapisnike o zaslišanju prič, katerih tudi ni povabilo na glavno obravnavo. Priče izhajajo iz Makedonije, pri čemer je po oceni sodišča splošno znano, da je navedena država politično nestabilna, pestijo pa jo tako finančne težave kot tudi precejšnja brezposelnost. Priče, zaslišane v preiskavi, so povedale, da so bile namenjene v Italijo, kjer bi si poiskale vir preživetja, iz navedenega pa sledi logičen zaključek, da se prebežniki v Makedonijo ne nameravajo vrniti. Ob tem sodišče opozarja, da je splošno znano, da naša država prejete prebežnike izroča policijskim organom države, kjer so se prebežniki nazadnje nahajali, vendar kljub temu slednji ponovno poskušajo na ilegalen način priti v zahodne države. Tako se je zgodilo tudi v primeru Makedoncev, kateri so povedali, da so pred tem že enkrat ilegalno prečkali slovensko-hrvaško mejo, nakar so bili prevzeti s strani hrvaških policistov, kaznovani ter izgnani iz Hrvaške, vendar pa so kljub temu ponovno ilegalno prispeli v Slovenijo. Glede na to, da so bili Makedonci namenjeni v Italijo je povsem iluzorno pričakovati, da so se vrnili v Makedonijo, kjer jih lahko čaka le brezposelnost in beda, posledično pa bi bilo morebitno vabljenje na glavno obravnavo neuspešno in bi po nepotrebnem le zavleklo postopek. V tem smislu je moč trditi, da je njihovo prebivališče neznano, zaradi česar obstajajo pogoji za branje zapisnika o v preiskavi zaslišanih prič in sicer mimo volje zagovornika, kateri je zahteval njihovo neposredno zaslišanje.