Izdaja nekritega čeka

Obdolženec, ki je upravičeno pričakoval, da bo prejel priliv na svoj račun in zato imel ustrezno kritje za vse izdane čeke, ni kazensko odgovoren za izdajo nekritega čeka.

(okrožno sodišče) Zoper obdolženca je tekel kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po I. odstavku 253.člena Kazenskega zakonika (KZ), ker naj bi z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist izdal v promet čeke, za katere je vedel, da niso kriti. Prilivi na njegov račun so bili namreč premajhni, da bi pokrivali negativno stanje, na opomine banke, da naj povzročeno negativno stanje poravna, pa se ni odzval, niti ni poravnal povzročenega negativnega stanja.

Obdolženec se je zagovarjal z navedbami, da je čeke izdajal za plačilo svojih obveznosti za plačilo faktur in obveznosti do dobaviteljev, pri tem pa pričakoval določena večja plačila s strani njegovega dolžnika, kateremu je dostavil blago in terjatev je že zapadla v plačilo. Dolga do banke še ni poravnal, ker mu slaba finančna situacija tega ne dovoljuje. Plačila s strani svojega dolžnika je obdolženi pričakoval vsaj do tistega datuma, ki je bil na čekih naveden kot valutacija čeka, zato mu nikakor ni mogoče očitati, da je izdal ček, za katerega je vedel, da ni krit.

Sodišče je na podlagi dokaznega postopka zaključilo, da ni nikakršnega dvoma, da je obdolženec izdal sporne čeke ter da so bili ti čeki unovčeni, s čimer je obdolženec na svojem računu povzročil negativno stanje, vendar to dejstvo ne zadostuje za ugotovitev, da je obdolženec storil nadaljevano kaznivo dejanje, katerega je obtožen. Pri kaznivem dejanju izdaje nekritega čeka je namreč potrebno dokazati tudi to, da je obdolženec izdal ali dal v promet čeke, za katere je vedel, da niso kriti. Sodišče je ugotovilo, da je obdolženec res dobavil blago svojemu dolžniku, ta pa obveznosti v roku ni poravnal, čeprav je obdolženec upravičeno pričakoval, da bo ta denar prišel na račun pri banki in bo posledično imel ustrezno kritje za poplačilo vse izdanih čekov. Sodišče je zato ocenilo, da obdolžencu, ki je sicer posloval korektno, ni mogoče naprtiti krivde, da je vedel, da bo nastala takšna finančna situacija. Tako odločitev bi sodišče lahko sprejelo le, če bi se v postopku kot nesporno ugotovilo, da je obdolženec pri unovčevanju čekov vedel, da mu njegov dolžnik ne bo poravnal dolga, pa bi kljub temu povzročil negativno stanje na svojem računu, za kar pa tožilstvo ni ponudilo nobenega dokaza. Kot dodaten dokaz je sodišče upoštevalo tudi pravnomočno sodbo pravdnega sodišča, na podlagi katere je dolžnik dolžan obdolžencu plačati znesek, za katerega je obdolženec v kazenskem postopku zatrjeval, da ga je pričakoval kot plačilo za dostavljeno blago. Sodišče je zaključilo, da je ostalo nedokazano, da je obdolženec vedel, da bodo čeki na dan, ko bodo unovčeni, brez kritja, zato ga je na podlagi 3.odstavka 358.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe.