Izvedenec balistične stroke

Ali ima hramba orožja vse znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja, je mogoče ugotoviti šele na podlagi mnenja izvedenca balistične stroke.

(okrožno sodišče, višje sodišče) Zoper obtoženca se je vodil kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov po čl. 310 Kazenskega zakonika (KZ), ker naj bi doma hranil strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi, katerih promet posameznikom sploh ni dovoljen ali je omejen.

Obtoženec je priznal, da je bilo vse zaseženo orožje, strelivo in razstrelilne snovi najdeno pri njem doma, saj je kot lovec ljubitelj starega orožja. Večina zaseženih stvari je starih že več kot sto let in povsem neuporabnih, zato orožja tudi ni prijavil oziroma pridobil ustrezna dovoljenja.

Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja po čl. 310 KZ, po katerem stori kaznivo dejanje kdor protipravno izdela, pridobi, ponuja, proda, hrani, menja, vnese v državo ali iznese iz nje strelno, kemično, biološko ali jedrsko orožje, strelivo ali eksploziv ali vojaško orožje in vojaško opremo, katerih promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo vse orožje in strelivo pri obtožencu doma v hrambi brez ustreznega dovoljenja, kot to določa Zakon o orožju (Zoro-1), pa tudi gospodarsko razstrelivo se sme nabavljati in imeti v posesti le na podlagi dovoljenja pristojnega organa, kot je to določeno v Zakonu o eksplozivih (ZE). Sodišče je ocenilo, da je iz fotografij kraja razvidno, kje je bilo najdeno orožje in posamezno razstrelivo in glede na najdeno orožje, ki je na fotografijah lepo vidno, je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da ni prav nobene potrebe, da bi to orožje pregledoval še izvedenec balistične stroke.

Na podlagi obdolženčeve pritožbe je višje sodišče izpodbijano sobo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Utemeljeno pritožnik izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, ko opozarja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri ugotovilo vrsto orožja zaseženega pri obtožencu. Po navedbah pritožnika naj bi šlo za starinsko in neuporabno orožje, česar pa sodišče prve stopnje ni natančneje ugotavljalo. Za presojo obsega obtoženčevega protipravnega ravnanja in družbene nevarnosti njegovega dejanja, bi bilo sploh potrebno ugotoviti, ali gre za orožje in to z izvedencem, katerega promet je prepovedan oziroma omejen ter ali sploh gre za predmete, ki so bili v takšnem stanju ob zasegu, torej hrambi obtoženca teh predmetov doma, da so lahko opravljale funkcijo orožja ali ne. Za presojo nevarnosti obtoženčevega ravnanja je tako tudi pomembna ugotovitev, ali je šlo za nerabno orožje ali ne. Niso prepričljivi zaključki sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da že iz samih fotografij izhaja, da je bilo obtožencu zaseženo orožje in za katero kategorijo orožja gre, česar pa zgolj na podlagi fotografij ni mogoče ugotoviti in zaključiti. Šele na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca balistične stroke bo mogoče ugotoviti, ali hramba katerih in točno določenih kosov zaseženega orožja in razstreliva predstavlja znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja.