Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti

Potrdilo o pravnomočnosti se lahko razveljavi le, če je prišlo do tehnične napake pri potrjevanju pravnomočnosti in ne, če je pri vročanju prišlo do kršitev procesnih pravil.

(okrajno sodišče, višje sodišče) Zoper dolžnika je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je postal pravnomočen. Dolžnik je pri sodišču vložil predlog za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti ter hkrati vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ker naj mu sklep o izvršbi sploh nikoli ne bi bil vročen. Sodišče prve stopnje je predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti zavrnilo, ugovor dolžnika pa zavrglo kot prepoznega.

Dolžnik je v pritožbi navedel, da je že na prvi pogled očitno, da podpis na povratnici ni njegov, kar naj bi bilo razvidno iz primerjave podpisa na povratnici s podpisom dolžnika na odvetniškem pooblastilu. Sodišče prve stopnje o dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis istega sodišča in z izvedencem grafologom sploh ni odločalo.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da se podpis dolžnika na povratnici, pri čemer ni napisano, da bi šlo za kakšno drugo osebo kot naslovnika pošiljke, sicer na prvi pogled nekoliko razlikuje od podpisa dolžnika na pooblastilu odvetnika, vendar ta razlika ni tolikšna, da bi že na prvi pogled bilo očitno, da je podpisal prejem nekdo tretji in ne naslovnik. Zato gola primerjava teh podpisov tudi po oceni pritožbenega sodišča neutemeljenosti potrdila pravnomočnosti ne dokazuje. Potrjevanje pravnomočnosti je povsem tehnično opravilo in po določbi 247. člena Sodnega reda spada med samostojna opravila vpisničarja. Pri potrjevanju pravnomočnosti ne gre za odločanje, saj vpisničar potrdi pravnomočnost potem, ko po podatkih spisa ugotovi, da je potekel rok za vložitev pravnega sredstva proti odločbi. Zato predloga za razveljavitev neutemeljenega potrdila pravnomočnosti po 3. odstavku 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni mogoče utemeljevati z razlogi, da je pri vročanju prišlo do kršitev procesnih pravil. Neutemeljena klavzula pravnomočnosti se razveljavi samo, če se ugotovi, da je pisarna pri potrjevanju pravnomočnosti storila napako, ker je napačno izračunala rok, ali ker vročilnice oziroma vročilnica sploh ni podpisana ali je očitno ni podpisal prejemnik. Če pa se trdi, da vročitev ni bila opravljena v skladu s procesnimi določbami, da je torej prišlo do kršitve pravil o vročanju, takšne kršitve ni mogoče odpraviti z razveljavitvijo neutemeljenega potrdila po 3.odstavku 42.člena ZIZ. Za te primere, ko kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je v zakonu predpisan povsem drug postopek. Ko gre za tako hude kršitve postopka, uveljavlja stranka pred pravnomočnostjo odločbe to s pritožbo, po pravnomočnosti pa s predlogom za obnovo postopka skladno z 2. točko 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V primeru, če uveljavlja dolžnik kršitev proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo naj poravna terjatev, se zahteva obnova postopka po določbah 63.člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da predlog za razveljavitev ni utemeljen, saj je dolžnik vsebinsko uveljavljal kršitev postopka pri vročanju in ne tehnične napake pisarne pri potrjevanju pravnomočnosti.