Omejitve izvršbe na denarna sredstva pri banki

Sodišču ni treba v sklepu o izvršbi omejitve izvršbe izraziti v denarnem znesku, ampak koliko znašajo omejitve pri dolžniku mora ugotavljati organizacija za plačilni promet.

(okrajno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog dovolilo izvršbo zoper dolžnika z rubežem denarnih sredstev pri banki. Sodišče je v sklep izrecno vneslo določbo 137. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki so jo dolžne organizacije za plačilni promet upoštevati pri realizaciji sklepov o izvršbi. Dolžnik je vložil zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe in zahteval, da sodišče s sklepom določi znesek, na katerega je mogoče seči z izvršbo, upoštevaje dejstvo, da mora poleg sebe preživljati še dva mladoletna otroka in brezposelno ženo.

Na podlagi 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Koliko znašajo omejitve pri posameznem dolžniku mora ugotoviti organizacija za plačilni promet, ki izvršbo na denarna sredstva neposredno opravlja. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom odločilo, da je potrebno upoštevati vse zakonsko določene omejitve, ki zagotavljajo socialno varnost dolžnika. Iz podatkov v spisu je sodišče ugotovilo, da ima dolžnik dva mladoletna otroka, žena pa je brezposelna. Organizacija za plačilni promet je torej dolžna pri izvrševanju sklepa o izvršbi poleg omejitev, ki jih določa zakon za dolžnika, upoštevati tudi omejitve, ki jih zakon določa za družinske člane, ki jih je dolžnik dolžan preživljati. Sodišče prve stopnje zato ni določilo zneska, na katerega je še mogoče seči z izvršbo, temveč je določilo, da mora dolžniku, ker preživlja dva otroka in ženo, ostati najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo za dodelitev denarne socialne pomoči, kar pa je dolžna izračunati organizacija za plačilni promet.

Dolžnik je v pritožbi vztrajal, da je potrebno zaradi zagotovitve socialne varnosti določiti znesek, katerega v skladu s 1. točko 102. člena ZIZ ni mogoče zarubiti in o tem obvestiti banko, preko katere posluje.

Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Na podlagi določb 137. člena ZIZ banka lahko opravi blokado in poplačilo iz dolžnikove plače in drugih privilegiranih prejemkov le z upoštevanjem omejitev in prepovedi iz 101. in 102. člena ZIZ. V 101. členu ZIZ so našteti prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, v 102. členu ZIZ pa so urejene omejitve izvršbe na denarne terjatve tako, da se zagotovi socialna varnost dolžnika in njegovih družinskih članov oziroma oseb, ki jih je ta dolžan preživljati. Da pa sodišče prve stopnje mora v sklepu o izvršbi omejitve izvršbe izraziti v denarnem znesku ne drži, ampak koliko znašajo omejitve pri dolžniku mora glede na zakonsko določilo ugotavljati organizacija za plačilni promet, ki izvršbo na denarna sredstva dejansko opravlja. (ic)