Izbris zastavne pravice

Četudi je bila zastavna pravica na nevknjiženi nepremičnini ustanovljena z rubežnim popisom, je za izbris potrebno predložiti izbrisno pobotnico in izvirnik prodajne pogodbe.

(okrajno sodišče) Sodišče je na podlagi predloga upnika na podlagi sklepa zaznamovalo zastavno pravico na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi tako, da je opravilo rubežni popis ter izvršilo zaznambo na izvirniku kupoprodajne pogodbe, izvirnik pogodbe pa je z zaznambo vročilo upniku. Slednji je po poplačilu terjatve sodišču predlagal razveljavitev rubežnega popisa, izbris zastavne pravice na nepremičnini in izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ter neposredne izvršljivosti ter ustavitev postopka zavarovanja v celoti.

Sodišče je upnika pozvalo, da predloži ustrezno listino za izbris – to je overjeno izbrisno pobotnico in pa izvirnik kupoprodajne pogodbe, da bo lahko izbrisalo zaznamovano zastavno pravico. Upnik je navajal, da s pogodbo več ne razpolaga, ker da jo je izročil zastavitelju, kateri je ves dolg že poravnal ter da skladno s sodno prakso ter Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) to ni potrebno in za izbris zadošča predlog, kot ga je že posredoval. Upnik pri nepremičnini, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ne more izdati listine, ki bi bila podlaga za izbris, saj je skladno z Zakonom o zemljiški knjigi (ZZK-1) v takšni listini potrebno navesti tudi podatke, s katerimi je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo.  

Zastavitelj je v zavarovanje denarne terjatve zastavil nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi. Po določbi 4. odstavka 244. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se za ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, uporabljajo določbe 211. člena ZIZ. Po tej določbi pa se zastavna pravica pridobi z rubežem nepremičnine in objavo zapisnika o rubežu na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu Republike Slovenije. Zaznamba ustanovitve zastavne pravice na izvirniku pogodbe skupaj z rubežem nepremičnine pa imata pomen vknjižbe zastavne pravice. Zato je tudi za izbris zastavne pravice potrebno izpolniti določene zakonske pogoje, kot jih za izbris zaznamovane zastavne pravice določa Zakon o zemljiški knjigi, zato mora upnik predložiti izbrisno pobotnico ter izvirnik pogodbe, na katerem se bo izbrisala zaznamba zastavne pravice. Ker upnik nobene od listin, katere bi bile podlaga za izbris, ni predložil, je sodišče predlog upnika zavrnilo. (ic)