Povrnitev stroškov začasnega zastopnika
Stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, se krijejo iz položenega predujma in na ta način zastopani stranki ni mogoče naložiti v plačilo teh stroškov.Sodišče prve stopnje je s sklepom odvetniku, kot začasnemu zastopniku za prejemanje pisanj, priznalo stroške za vročitev sodnih pisanj toženi stranki, v naslednji točki pa odločilo, da mu je stroške nastale z vročitvijo v določenem znesku dolžna plačati tožena stranka. To je sodišče prve stopnje storilo, ker tožeča stranka zahtevanega predujma za kritje stroškov začasnega zastopnika ni plačala.
Zoper sklep je odvetnik vložil pritožbo in navajal, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo. V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 5. odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in priglašene stroške motno naložilo v plačilo neposredno toženi stranki, čeprav bi se stroški začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejem pisanj, morali izplačati iz predujma, ki ga je založila tožeča stranka. Od začasnega zastopnika je namreč nemogoče pričakovati, da bo od stranke, za katero je upravičen sprejemati sodna pisanja, terjal povračilo teh stroškov. Ta obveza bi bila za začasnega zastopnika nesorazmerno stroga.
Pritožnik, ki je bil s sklepom sodišča prve stopnje imenovan za začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj za toženo stranko, utemeljeno opozarja na peti odstavek 145. člena ZPP, ki določa, da mora stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za tožno stranko, založiti tožeča stranka. Če tožeča stranka ne založi stroškov, potrebnih za začasnega zastopnika, sodišče tožbo zavrže. Na podlagi navedenega določila je tožeča stranka tista, ki je dolžna stroške začasnega zastopnika praviloma vnaprej kriti in se stroški začasnega zastopnika plačajo iz položenega predujma. Ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da predujem ni bil položen, ne daje podlage, da se neposredno toženi stranki naloži plačilo stroškov začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj zanjo. ZPP v 2. odstavku 146. člena kot pravno podlago ureja zgolj kritje stroškov začasnega zastopnika kot dela pravdnih stroškov, ne pa plačilo stroškov začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj za toženo stranko. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi v tem delu ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.