Povrnitev potrebnih odvetniških stroškov

Ker bi si obdolženec lahko zagotovil zagovornika s sedežem pisarne v kraju sojenja, sodišče obrambi ni priznalo povračila stroškov dnevnic in kilometrine iz proračuna po ustavitvi postopka.

V kazenski zadevi je sodišče izdalo sodbo, s katero je zavrnilo obtožbo zoper obdolženega in odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki in nagrade njegovega zagovornika, proračun. Obdolženčev odvetnik je pravočasno predložil stroškovnik in priglasil tudi strošek kilometrine na relaciji od sedeža odvetniške pisarne do sodišča in sicer za 200 kilometrov v obe smeri.
Sodišče je zagovorniku priznalo stroške in nagrado po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2-24/2015 z dne 09.01.2015 - v nadaljevanju: Tarifa). Vrhovno sodišče RS je že v več svojih odločbah presodilo, da sta glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZKP tudi ob izreku zavrnilne sodbe obdolženec in njegov zagovornik v breme proračuna upravičena le do povrnitve potrebnih izdatkov, zato sodišče v vsakem posameznem primeru presoja, kateri priglašeni izdatki so potrebni in glede teh odloči, da obremenjujejo proračun, saj niso vsi dejansko nastali izdatki obdolženca in zagovornika tudi potrebni izdatki in je skladno s takšno zakonsko ureditvijo dopuščena možnost, da svoje in zagovornikove izdatke, za katere sodišče oceni, da niso potrebni, krije obdolženec sam. Iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča RS tako izhaja stališče, da stroški prihoda zagovornika na sodišče načeloma niso potrebni, če bi si obdolženec lahko zagotovil ustrezno pravno pomoč v kraju sojenja ali v kraju svojega prebivališča (npr. opr. št. I Ips 75/2005, I Ips 16/2000, I Ips 360/2003, I Ips 59/2003).
Upoštevaje navedeno stališče pri odmeri nagrade in potrebnih izdatkov zagovorniku ni priznalo dnevnice za odsotnost iz kraja odvetniške pisarne v času potovanja ter kilometrine. Ni dvoma, da je imel v obravnavanem primeru obdolženec kot pooblastitelj sicer pravico svobodne izbire pooblaščenca - zagovornika in je zato potrebno v okviru pooblastilnega razmerja pooblastiteljeve obveznosti do pooblaščenca presojati po določbah pogodbe o prevzemu pooblastila (mandat), vendar višina priznanih stroškov in nagrade zagovornika, tudi kolikor je skladna s Tarifo, ne veže sodišča, ko v okviru po temelju priznanih stroškov kazenskega postopka v breme tretjega (proračun), presoja potrebnost posameznih stroškov in nagrade zagovornika. Ker je sodišče ob presoji potrebnosti posameznih stroškov ocenilo, da bi si obdolženec lahko zagotovil ustrezno pravno pomoč - obrambo v kraju sojenja in zato plačilo priglašenih potnih stroškov in dnevnice zagovornika presega višino običajnih stroškov postopka v zvezi z njegovo obrambo, je tudi zahtevek za priznanje slednjih zavrnilo.