Dedno pravo

Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike - dediče in volilojemnike.

Redoma se deduje po oporoki (izjavi poslednje volje; tudi testament), ki jo je umrli (zapustnik) pripravil pred smrtjo. Če ni veljavne oporoke, se deduje po pravilih zakona (zakonito dedovanje). Le, če dedičev ni oz. ti nočejo dedovati, preide premoženje umrlega (zapuščina) v last države.Zapustnik lahko načeloma s svojim premoženjem prosto razpolaga (svoboda testiranja) - tako za časa življenja ali za primer smrti. Omejen pa je z zakonitim določilom o nujnem deležu: svojim potomcem (naravnim in posvojencem) ter staršem (tudi posvojiteljem) mora zapustiti določeni delež - nujni delež - ali pa jih razdediniti po enem od zakonitih razlogov. Spori glede nujnega deleža so zelo pogosti, raztegnejo trajanje zapuščinskega postopka (leto do dve), medtem pa je promet z zapustnikovimi stvarmi, zlasti nepremičninami, moten.

 

Sodna praksa Dedno pravo

Podpis oporoke, izjava oporočitelja pred dvema pričama, da gre za njegovo oporoko in podpis prič na oporoki, morajo biti opravljeni istočasno kot enotno pravno dejanje.

Beri dalje

Dogovor, sklenjen med sinovoma za čas življenja njune matere, o tem, da naj bi po materini smrti prodala stanovanje in si razdelila kupnino, je ničen.

Beri dalje

Ker je bila darilna pogodba sklenjena z nedopustnim nagibom, se je tožbeni zahtevek pravilno glasil na ugotovitev obsega zapuščine in ne na razveljavitev darilne pogodbe.

Beri dalje

Ker je po dednem dogovoru le en dedič pridobil zapustnikovo premoženje, ostali pa so prevzeli dolgove, zoper slednje ni mogoče nadaljevati izvršilnega postopka.

Beri dalje

Obrazložitev, brez razlogov o tem, zakaj zaslišanje prič ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza ni zadostna in predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.

Beri dalje