Strah pred razkritjem poslovne skrivnosti

V nekaterih podjetjih, ki se statusno preoblikujejo, že proučujejo možnosti za posredovanje listin v taki obliki, da iz njih ne bi bilo mogoče razbrati podatkov, ki jih podjetje šteje za poslovno skrivnost, pravi odvetnik Igor Cek.

Odvetnik Igor Cek bi omejil javno objavo podatkov iz listin in vpogled vanje
Podjetja sredi statusnega preoblikovanja skrbi morebitna zloraba javno objavljenih podatkov iz listin, ki jih potrebuje za vpis sprememb v sodni register.

Igor Cek, odvetnik iz Kopra, zdaj vodi več postopkov statusnih preoblikovanj družb. Listine, ki jih potrebujejo za preoblikovanje, morajo predložiti v elektronski obliki, sicer je predlog za vpis zavrnjen. Po vpisu statusnih sprememb v sodni register bodo te listine tudi javno objavljene na spletu v poslovnem registru AJPES. Zaradi take "lahkotnosti" dostopanja do vsebine listin so stranke zaskrbljene, saj se bojijo morebitnih zlorab teh podatkov, pravi Igor Cek.


Proti objavi

V nekaterih podjetjih že proučujejo možnosti za posredovanje listin v taki obliki, da iz njih ne bi bilo mogoče razbrati tistih podatkov, ki jih podjetje šteje za poslovno skrivnost, a nimajo večjega pomena za samo preoblikovanje in javnost, pravi Cek. Pričakuje, da bo praksa prinesla sprejemljivejše rešitve, v prihodnje pa tudi spremembe zakonskih in spremljajočih podzakonskih predpisov.

Zdajšnja ureditev normativno ni sporna z vidika poslovne skrivnosti neke družbe, saj po zakonu o gospodarskih družbah za poslovno skrivnost ne moremo šteti podatkov, ki so po zakonu javni. Igor Cek pojasnjuje, da lahko družbe spremenijo interne akte, v katerih so opredelile, kateri podatki so poslovna skrivnost, o tem pa obvestijo vse odgovorne osebe. Dodaja, da zakonodajalec ni upošteval načela sorazmernosti pri varovanju nekaterih pravic in interesov pri statusnih preoblikovanjih družb.

Sporna javna objava osebnih podatkov

A škoda, ki jo lahko spletna objava listin povzroči podjetjem, lahko občutno presega škodo, ki bi lahko nastala denimo upnikom, če objave listin in možnosti vpogleda vanje ne bi bilo ali pa bi bila precej omejena in bolj regulirana.

Ker so iz posameznih listin razvidni tudi pravno varovani osebni podatki fizičnih oseb, ki jih niso pridobili, zbrali in obdelali s tem namenom, niti fizičnih oseb niso prosili za soglasje za javno objavo njihovih podatkov, je to sporno tudi z vidika zakona o varstvu osebnih podatkov. Zato je lahko novela zakona o sodnem registru tudi predmet ustavnosodne presoje, še pravi Cek.

Listine pod ključ

Uvedba informacijske tehnologije v pravo je za Ceka dobrodošla in na številnih področjih nujna, vendar se zavzema za omejitev objave in vpogleda v te listine za upravičence, ki bi izkazali pravni interes. Nasploh bi te listine in zapise morali hraniti ločeno in v skladu s strožjimi varnostnimi standardi, dodaja Igor Cek.

Vir: Finance/Objavljeno dne 10.03.2008