Odvetnik dosegel spremembo krivičnega zakona

Odvetnik Igor Cek

Na pobudo svojcev obsojenih in odvetnika Igorja Ceka so ustavni sodniki soglasno spremenili zakon o popravi krivic, ki je dovoljeval obnovo sodnih postopkov le tistim, ki so bili na ozemlju nekdanje Jugoslavije obsojeni pred vojaškimi sodišči.

Koper - Na pobudo svojcev obsojenih in odvetnika Igorja Ceka so ustavni sodniki pred časom soglasno spremenili zakon o popravi krivic, ki je dovoljeval obnovo sodnih postopkov le tistim, ki so bili na ozemlju nekdanje Jugoslavije obsojeni pred vojaškimi sodišči. Po novem lahko zahtevajo revizijo vsi, ki so bili nedemokratično obsojeni tudi pred civilnimi sodišči. Prvi obsojenec, ki je po 60 letih dočakal nedolžnost, je 85-letni Štefan Hrvatin iz Bertokov. Samo zato, ker je vedel, da njegov bratranec vozi ljudi čez mejo, je odsedel štiri leta strogega zapora. Skupaj s sedmimi soobtoženimi je bil obsojen zaradi prebegov Istranov čez mejo v Trst. V druščini obtoženih se je znašel skupaj s svojima bratrancema, ki sta veljala za organizatorja prevozov, kot tudi z nesojenimi prebežniki.


Ker je vedel, kaj počne bratranec, pa tega kot vzoren državljan ni prijavil policiji, je senat sodišča v Pulju poleti 1949 Hrvatina obsodil na pet let strogega zapora s prisilnim delom. Eno leto pred iztekom kazni, ki jo prestajal v Lepoglavi na Hrvaškem in v Vareši v Bosni, so ga leta 1953 spustili domov.


Hrvatin najbrž ne bi nikoli dočakal zadoščenja, če ne bi Slovenija pred dvanajstimi leti sprejela zakona o popravi krivic, in če se ne bi na ta zakon odvetnik Igor Cek nedavno pritožil ustavnemu sodišču. Zakon o popravi krivic je namreč dovoljeval obnovo sodnih postopkov slovenskim državljanom, ki so bili na ozemlju nekdanje Jugoslavije obsojeni le pred vojaškimi sodišči in ne pred civilnimi sodišči. Vlada in ministrstvo za pravosodje sta namreč menila, da bi z revizijami sodb civilnih sodišč posegali v pravni sistem drugih držav, ki so nastale na ozemlju SFRJ, medtem ko so bila vojaška sodišča specializirana in v pristojnosti zvezne države.


Odvetnik Cek se je kljub takemu mnenju vlade in ministrstva s Hrvatinovim primerom pritožil na ustavno sodišče z obrazložitvijo, da je razlikovanje med obsojenci pred vojaškimi in civilnimi sodišči v nasprotju z ustavo. V primeru iz Gračišča je sodišče na Reki zaradi političnih in ideoloških razlogov obsodilo slovenskega državljana na devet let zapora s prisilnim delom. Obsojenec, ki je danes že pokojni, postopek pa je sprožila njegova vdova, je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper narod in državo.


Ustavni sodniki so Cekovo pobudo sprejeli in presenetljivo soglasno odločili, da ima prav. Devet ustavnih sodnikov na čelu s predsednikom Janezom Čebuljem je ugotovilo, da ni razumnega in stvarnega razloga za ločevanje med obsojenci pred vojaškimi in civilnimi sodišči, zato je 22. člen zakona o popravi krivic v nasprotju z ustavo. Ustavni sodniki so storili celo neobičajno potezo in zakon kar sami popravili, in sicer tako, da so besedico vojaško preprosto izbrisali iz člena. Po novem lahko torej zahtevajo revizijo sodbe vsi naši državljani, ki so bili na podlagi političnih in nedemokratičnih zakonov povojne komunistične oblasti obsojeni pred kateremkoli sodiščem na ozemlju nekdanje Jugoslavije.


Po prejemu odločbe je Cek prevzel pet takih primerov in v začetku septembra prvega pripeljal do konca. O krivdi Štefana Hrvatina je tako znova razpravljal senat okrožnega sodišča v Kopru in ugotovil, da je nedolžen. Hrvatin je bil po mnenju koprskih sodnikov obsojen neupravičeno in v nasprotju z načeli ter pravili pravne države zaradi političnih in ideoloških razlogov. Da so leta 1949 v Pulju zlorabili zakonodajo, je menil tudi tožilec. Odvetnik Cek pa je dodal, da so rehabilitirani upravičeni tudi do primerne odškodnine.

Odvetnik Igor Cek je tudi eden od strokovnjakov, ki odgovarjajo na vprašanja v Pravni svetovalnici Delo.si.

Vir: Delo/Objavljeno dne 5.11.2008