V dveh ali celo treh obrokih
Delodajalci so dolžni regres izplačati od junija. Znesek ne sme biti manjši od minimalne plače, ta pa znaša 734,15 evra bruto. V primeru nelikvidnosti pa je ponekod mogoč poznejši rok izplačila.
Ljubljana - Regres za letni dopust so bili delodajalci po zakonu dolžni izplačati do konca junija, čeprav se se izplačila celotnega zneska, določenega po kolektivnih pogodbah za posamezne dejavnosti, zaradi krize oziroma nelikvidnosti v marsikaterem podjetju zapletla. V teh primerih so delodajalci s sindikati dosegli dogovore o zamiku izplačila oziroma o izplačilu v dveh ali treh obrokih, pri čemer mora biti zadnji nakazan do 1. novembra letos.
Kot nam je povedal odvetnik Igor Cek, ki se ukvarja z delovnim pravom, bi morali delodajalci regres po zakonu izplačati najpozneje do 1. julija v znesku, ki ni manjši od minimalne plače, ta pa znaša 734,15 evra bruto. V primeru nelikvidnosti podjetja se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti izjemoma lahko določi poznejši rok izplačila, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega leta.
Med dejavnosti, pri katerih kolektivne pogodbe ne predvidevajo zakasnitve izplačila regresa, sodijo grafične dejavnosti, premogovništvo, elektrogospodarstvo, dejavnost kovinskih materialov in livarn, elektroindustrija, kovinska, kemična in gumarska industrija, železniški promet in komunalne dejavnosti. Do regresa so upravičeni vsi delavci, ki imajo letni dopust, če imajo pogodbo o krajšem delovnem času, pa morajo dobiti sorazmerni delež. Da dobijo pravico do celotnega dopusta in do celotnega regresa, morajo biti v službi vsaj pol leta.
Cek je opozoril, da mora biti regres vedno izplačan v denarju, in ne, denimo, v bonih. Če ga delodajalec v zakonsko določenem roku ne nakaže, ga lahko delavci prijavijo inšpektoratu za delo oziroma vložijo tožbo. Izjeme so le podjetja v stečaju. Globe, predvidene za delodajalce zaradi nepravilnosti pri izplačevanju regresa, so po podatkih inšpektorata za delo relativno nizke, od 750 do 2000 evrov, evidence o kršitvah pa ne vodijo, zato nam tudi niso mogli posredovati podatkov o letošnjem številu prijav.
Čeprav bi morali delodajalci zaposlene obvestiti o zamudi oziroma o spremembah pri izplačilu regresa, ni vedno tako. V Zlatarni Celje, kjer nimajo likvidnostnih težav in so se pred kratkim odločili celo za večjo investicijo - gradnjo hotela v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC -, so regres za letni dopust včeraj brez pojasnila delavcem izplačali en teden po zakonsko predvidenem roku. Član uprave Zlatarne Celje Jure Cekuta nam razloga za zamudo ni znal pojasniti, povedal je le, da regres vsako leto izplačujejo, in zatrdil, da tudi sicer dobro skrbijo za svoje delavce, Igor Cek pa poudarja, da investicije niso opravičilo za zamudo oziroma za neizplačilo regresa.
Od Mirka Hirca, sekretarja Sindikata kovinske dejavnosti na območju Celja, smo izvedeli, da se je v kovinski industriji slaba polovica podjetij dogovorila s sindikati, da bodo regres izplačali v dveh ali celo treh obrokih. Od večjih podjetij so se za to možnost odločili v Štorah Steel in v podjetju SIP Šempeter. Nasprotno so v večini družb Slovenske industrije jekla regres izplačali v enem delu, v dveh so ga izplačali v dveh delih, v manjšem invalidskem podjetju SUZ pa bodo zadnji, tretji obrok nakazali septembra.
Vir: Delo/Objavljeno dne 7.07.2010